Poezija
Tukaj je galaksija moje poezije. Za zdaj je to še v stanju pred-prapoka. A ko bo, bo ohoho slastnosti.

Naj se pesem začne,
preden se rima podre,
Martinova zdravljica
Vino, dar
oboževani,
Vino vedno
premaga marsikaj, recimo jabolko.
Imamo
jabolko spora, ne poznamo pa vina spora,
Čarovnica je
Sneguljčico v spanec z jabolkom spravila,
Vino rujno
obudilo bi jo tudi brez princa,
Pesmi vse
naše častijo vince dobro,
Prijatelji,
dvignimo čaše,
Nikoli nas
ne zove, dvignimo hruške,
Pojemo, kako
trto sadimo,
Maline in
limone nimajo te časti.
Ko merimo
leta, jih odmerjamo v kapljicah,
Nikakor tega
ne počnemo s češnjevimi pečkami.
Vince
slastno mi slavimo!
Vendar,
prijatelji dragi,
Le pozor!
Če z vinom
postanemo preveč bližnji,
To slabo se
izteče.
Če preveč
zaljubljen si vanj,
On ti to
ljubezen slabo vrača,
kajti meče
te po blatnih jarkih,
kotali te na
dnu umazanem,
jemlje ti
čast, razum in ljubezen,
iz človeka
zver postaneš divja,
ti z
glavobolom ne prizanaša,
utopi te v
iluziji sreče,
saj razbije
ti vse drago,
Pošlje te v
rani grob.
Previden
bodi pri vzkliku, še enega prosim.
Vino je žlahtno
samo za žlahtne ljudi,
Prava mera
naj se ti zgodi,
Z vinom
nikoli ne tekmuj,
Kajti v tem
boju zmage ni.
Tri so faze
na poti vinski!
Najprej smo
vesela družba,
Naj pri tem
ostane,
Saj tako
prijatelji ostanemo.
A če
predolgo hodimo po cesti vinski,
Naslednja
postaja je akademija znanosti,
Vsi smo o
vsem najpametnejši,
Vse svetovne
probleme rešimo,
A ker je
resnic kot pivcev,
Vname se
petelinji boj.
Še daljša je
pot,
Ko se
izgubimo,
Pozabimo na
svojega duha,
Postanemo
zveri podivjane,
Obležimo
nekje,
V lastno
sramoto.
Zatorej,
Bodimo
vesela družba,
Naj pri tem
ostane,
Zatorej
drage prijateljice, zbrani prijatelji,
Veselimo se
Martinovega žegna,
Užijmo
blagoslov,
Dvignimo
čaše in recimo si,
Na zdravje!

